Arganovo drevo spada v družino Sapotaceae, najdemo pa ga v glavnem severno od Sahare, v juhozahodnem Maroku. Njegova ekstremna odpornost do vročine in suše, mu zagotavlja senco pred soncem. Njegove korenine, ki lahko dosežejo do 30 m v globino, so pomembne za zaščito tal pred erozijo. Glede na to, da je bilo Arganovo drevo prej doma v južni Evropi in severni Afriki pa je sedaj pod zaščito UNESCA in se lahko uporablja tudi v jugozahodnem Maroku, na področjih, ki še niso izkrčena. Olje se pridobiva na tradicionalen način, ki je zelo zamuden in delovno intenziven proces. Ta način zahteva ročno trenje in odstranjevanje mehke celuloze. Plodovi, ki so padli iz drevesa, se zberejo in se s pomočjo dveh kamnov strejo. Semena nato odstranijo in nežno popražijo. Pražena semena se nato zmeljejo v pasto, ki se jo ročno stiska, da se pridobi olje. Tradicionalno pridobivanje se nadomešča s sodobnim hladnim stiskanjem.
Arganovo olje ima zelo uravnoteženo razmerje oleinske kisline, linolne kisline in palmitinske kisline in s tem pokriva širok spekter maščobnih kislin. Podpira naravne funkcije kože in ima antioksidativne učinke. Ker ima sposobnost spodbujanja celic, je arganovo olje postala priljubljen anti-aging izdelek. Olje ni primerno le za zrelo kožo, ampak je zaradi svojih intenzivno negovalnih lastnosti idealen za suho in občutljivo kožo. Dolgoročno izboljšuje naravno bariero kože in je idealno za nego obolele kože (dermatitisi, alergije). Za kozmetično uporabo je optimano olje iz nepraženih jedrc. Zaradi visoke cene arganovega olja, je na trgu veliko olj vprašljive kvalitete, zato je potrebno paziti na ustrezne certifikate. 

Kozmetične lastnosti:

• antioksidant, idealno olje za zrelo kožo
• tvori naravno zaščitno kožno bariero 
• posebej močno vlaži in gladi, zato je še posebej primerno za suho kožo
• idealno za kožna obolenja

Vir: Heike Käser 2010, "Naturkosmetische Rohstoffe", Linz, Verlag Freya, 3. izdaja 2012